Javno zbiranje ponudb se kot način uporablja za prodajo, nakup ali oddajo  stvarnega in nestvarnega premoženja. K stvarnemu premoženju prištevamo premične in nepremične stvari (nepremičnine).

Javno zbiranje ponudb za prodajo, nakup ali oddajo je javni postopek, pri katerem  praviloma dobi blago tisti ponudnik, ki zanj ponudi najvišjo ceno.   Vsak, ki želi sodelovati, mora pripraviti ponudbo, v njej slediti razpisanim pogojem in, če res želi kupiti, prodati ali najeti predmetno nepremičnino, mora njegova ponudba vsebovati še kaj več, kot zgolj izpolnjevanje naštetih pogojev.

Organizator javnega zbiranja ponudb lahko postavi različne kriterije za izbor najboljšega ponudnika.

Ta oblika je primerna za lastnike, ki niso pripravljeni prodati, kupiti ali oddati nepremičnine »za vsako ceno«, ampak le pod določenimi pogoji. Ponavadi je najpomembnejši kriterij najvišja predlagana cena za predmetno nepremičnino, ni pa nujno. Organizator lahko postavi dodatne pogoje, kot so: kot najugodnejši ponudnik bo izbran tisti, ki bo razen najvišje cene ponudil tudi najkrajši čas za poplačilo celotne kupnine ali ponudnik, ki bo predstavil nove razvojne možnosti v zvezi z nepremičnino, ki se prodaja ali ponudnik, ki bo sprejel tudi ostale pogoje, ki jih lastnik navaja v pogodbi... Skratka, bolj kot je ponudnik pripravljen ustreči kupcu, večje možnosti obstojajo, da bo na koncu izbrana prav njegova ponudba.

Pri tem načinu prodaje, nakupa ali oddaje nepremičnin organizator pogojuje prodajo, nakup ali oddajo nepremičnine z različnimi pogoji, ki jih navaja v razpisni dokumentaciji.

Zbiranje ponudb mu omogoča manipuliranje z informacijami, saj posamezni ponudnik nikakor ne more vedeti, kaj, razen tega, da sprejemajo naštete pogoje, so v svojih ponudbah ponudili ostali ponudniki, ki dajejo konkurenčne ponudbe.

Zato je prisiljen ponuditi karseda višjo ceno, čim boljše plačilne pogoje in čim bolj ugoditi tudi vsem ostalim pogojem, zahtevanim s strani organizatorja, po možnosti pa te pogoje še preseči.

Med potekom javne dražbe, kjer kupujejo vsi kupci skupaj istočasno, je dogajanje pregledno. Dražitelji ga lahko nadzorujejo, saj se vsaka sprememba cene zgodi v njihovi prisotnosti.

Postopek javnega zbiranja ponudb pa ni transparenten. Vse informacije v zvezi s ponudbami ostalih ponudnikov so skrite. Razkrijejo se šele na odpiranju ponudb, ki mora biti komisijsko, da ne pride do zlorabe položaja. Vse ponudbe se takrat pregledajo in primerjajo med seboj z namenom, da se določi najboljši ponudnik.

Do javnega zbiranja ponudb za prodajo, nakup ali oddajo nepremičnin pride pri:

• prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji gospodarskih družb
• odprodaji stvarnega premoženja države, pokrajin in občin
• v primeru, da želijo nepremičnine prodati, kupiti ali oddati pravne ali fizične osebe

Organizator najprej pošlje vabilo za udeležbo pri javnem zbiranju ponudb za prodajo, nakup ali oddajo nepremičnene. Vabilo je naslovljeno na določeno ali nedoločljivo skupino oseb, ki se jih poziva, da pripravijo svoje ponudbe in jih v skladu z navodili razpisovalca dostavijo na določen naslov do točno določenega časa.

Ponudbe morajo vsebovati vso zahtevano dokumentacijo in potrdila o izpolnjevanju vseh ostalih pogojev, ki jih razpisuje organizator.

V času, ki je določen že v pozivu za zbiranje ponudb, se sestane komisija, ki vse prispele ponudbe natančno preuči. Najugodnejšega ponudnika izbere po postopku in pod pogoji, ki so prav tako opredeljeni že v pozivu za zbiranje ponudb.

Sledi objava o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katerim se sklene kupoprodajna ali najemna pogodba.

V kolikor se pojavi več ponudnikov, ki so oddali zelo podobne ponudbe, se lahko razpiše tudi drugi krog zbiranja ponudb. Tokrat so praviloma povabljeni k sodelovanju prav ti ponudniki, katerih ponudbe so bile med seboj zelo konkurenčne.

Tudi drugi krog zbiranja ponudb se zaključi z zasedanjem komisije, ki ponovno pregleda vse pravočasno prispele ponudbe in po točno določenih kriterijih izbere najugodnejšega ponudnika.